en fy eu mk sl ga

Ekaitz
Goienetxea

Maribor

Cvetka
Bevc

Dublin

Petra
Kolmančič

an Fál Carrach

Peter Tomaž
Dobrila

Bitola

Zdravko
Duša

Bitola

Cathal
Poirtéir

Maribor

Beatriz
Chivite

Maribor

Gregor
Lozar

Belfast

Tomislav
Vrečar

Dublin

Hein Jaap
Hilarides

Maribor

Vladimir
Kopicl

Bitola

Rody
Gorman

Maribor

Helena
Fošnjar

Ljouwert

Kristina
Kočan

Ljouwert

Marija
Jovčevska

Maribor

Bojana
Križanec

Donostia

Ekaitz Goienetxea

Rojen v Biarritzu (Labourd), se je Ekaitz Goienetxea pri petih letih preselil v Bermeo (Bizkaia), kar mu je zagotovilo odraščanje v jezikovno izredno bogatem okolju.

Deloval je kot kreativni tekstopisec na različnih področjih, najprej kot novinar, kasneje kot pisec promocijskih besedil, od nedavnega pa se udejstvuje tudi kot ustvarjalec leposlovja. Kdor ga obišče na domu, najde tam z besedami zapolnjen kaotični svet, v katerem popisani papirji ležijo povsod, skozenj pa se svobodno pretaka ustvarjalnost.

Ekaitz Goienetxea je bil prvi pisec, ki se je udeležil pisateljske rezidence v okviru projekta Druge besede. Do tedaj so bile objavljena njegova kratka literarna dela, kot so članki v fanzinih, zbirke poezije, potopisi in kratke zgodbe. Za slednje je leta 2014 prejel prestižno nagrado Gabriel Aresti. Na začudenje članov žirije je osvojil tako prvo, kot tudi drugo nagrado. Kar verjeti niso mogli, da je dvoje slogovno tako različnih zgodb napisal isti avtor!

Rezidenco v okviru projekta Druge besede je Ekaitz preživel v Mariboru, v Sloveniji, spomladi leta 2016. Pod delovnim naslovom Hiztopiak (Besedotopije), je s seboj prinesel osnutke za več zgodb, ki bi jih lahko žanrsko opredelili kot "sociolingvistične distopije", v upanju, da eno izmed njih dokonča: to je postala zgodba z naslovom 2051– Utopia iragan (2051 – Onkraj Utopije).

V Mariboru je spoznal mlade pesnike, s katerimi je lahko delil svojo izkušnjo dvojezičnega literarnega ustvarjanja. Skupini slam pesnikov je predstavil baskovske Bertsolaris (pesniške improvizatorje) ter organiziral delavnico, kjer so se pogovarjali o različnih vidikih pesništva, med drugim o rimah, ritmu itd.  

Po povratku iz Slovenije je Ekaitz nadaljeval s pisanjem in zahvaljujoč štipendiji Igartza pri založbi Elkar Publishers objavil svoj prvi roman z naslovom Zaldi mamarroa (Podkve).


Cvetka Bevc

Cvetka Bevc, ki živi in dela v Ljubljani, piše prozo, poezijo, mladinsko literaturo in dramska dela. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zaključila študij muzikologije in primerjalne književnosti ter se izpolnjevala na University College Cork. Cvetka je članica Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN in uredništva revije Poetikon. Nekaj let je vodila in organizirala festival Slovenskih dnevov knjige, kot ustvarjalka radijskih iger (čez trideset izvedenih del) je sodelovala z radiem Ljubljana, Maribor (Slovenija), Zagreb (Hrvaška) in Trst (Italija); napisala je nekaj filmskih scenarijev, glasbeno-gledaliških predstav ter številne glasbene podobe in izvirne glasbe radijskih iger, gledaliških predstav in filmov.

Kot literarna ustvarjalka je izdala čez dvajset knjig. Izbor njenih pesmi in zgodb je bil preveden v angleški, nemški, italijanski, češki, srbski, hrvaški, makedonski, bolgarski, romunski, kitajski, beloruski, latvijski jezik. Sodelovala je na literarnih branjih in festivalih doma in v tujini (Italija, Avstrija, Hrvaška, Estonija, Romunija, Bolgarija, Anglija, Estonija, Finska) in se udeležila literarnih turnej po Avstraliji, Kitajski in Makedoniji.

Cvetka je leta 2014 prejela nagrado Srebrno pesniško pero na Mednarodnem pesniškem festivalu Slovanski objem v Varni (Bolgarija). Med njene ostale vidne dosežke spadajo še: uvrstitev med finaliste za nagrado kresnik 2012 za najboljši roman z romanom 'Potovci', z mladinskim romanom 'Desetka', izbranim za nacionalni projekt Rastem s knjigo, je bila nominirana za nagradi desetnica 2012 in večernica 2012 za najboljše delo na področju mladinske literature, uvrstitev med finaliste Pesniškega turnirja 2015, 2014 in 2011, z otroškim roman 'Čivknjeno od začetka do konca' je bila nominirana za nagrado desetnica 2014 za najboljše mladinsko delo, s knjigo za otroke 'Pesem za vilo' nominirana za nagrado desetnica 2011 ter prejemnica mednarodne literarne nagrade Mreže mest 12. Pazinskih literarnih srečanj za zbirko kratkih zgodb 'Zgodbe iz somraka'. Cvetka je tudi dobitnica literarne štipendije HALMA GRANT za leto 2010.


Petra Kolmančič

Petra Kolmančič, v Mariboru živeča in delujoča slovenska pesnica in urednica, rojena leta 1974 na Ptuju, po izobrazbi univerzitetno diplomirana sociologinja kulture in filozofinja, je zaposlena v javnem zavodu Mladinski kulturni center Maribor, kjer se ukvarja s produkcijo dogodkov na področju literature in performansa.

Petra je članica Društva slovenskih pisateljev in ženskega odseka MIRA, ki deluje pod okriljem slovenskega PEN-a, med leti 1998-2010 urednica literarnega dela projekta Rokerji pojejo pesnike ter urednica knjižne zbirke Frontier pri zavodu za umetniško produkcijo in založništvo Subkulturni azil Maribor, od leta 2002 vodja in programska koordinatorica literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, prav tako od leta 2002 programska vodja MKC Črke javnega zavoda MKC Maribor.

Petra je leta 2014 prejela Veronikino nagrado za pesniško zbirko P(l)ast za p(l)astjo. Njene druge pesniške zbirke nosijo naslove Luknja, 1994 (založba Pesnica: Frontier, ZKO), Šus v glavo, 1995 (založba Pesnica: Frontier, ZKO), Slina, 1999 (založba Pesnica: Frontier, ZKD) ter Uvod v poželenje, 2004 (Subkulturni azil Maribor).

Petrine pesmi so bile objavljene v domačih in tujih literarnih revijah ter antologijah. Njena dela so bila prevedena v nemščino, angleščino, madžarščino, španščino, hrvaščino in bosanščino. Petra se tudi redno udeležuje literarnih festivalov in pesniških večerov.

Petra svojo poezijo pogosto združuje z glasbo, videom, podobami, zvokom, gibanjem, animacijo in računalniško umetnostjo.


Peter Tomaž Dobrila

Peter Tomaž Dobrila je inženir elektrotehnike – računalništva in glasbenik, ki se osredotoča na kreativno rabo novih tehnologij. Predstavljal, prikazoval in predaval je širom sveta. Je član Evropske akademije za digitalne medije (EADiM).

Leta 1996 je soustanovil je Multimedijski Center KIBLA (MMC KIBLA) v Mariboru in bil njegov vodja in predsednik.

Leta 2008 je ustanovil in bil predsednik Znanstveno-raziskovalnega združenja za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, ki je prvo v Sloveniji pridobilo status socialnega podjetja.

Je soiniciator in soavtor zmagovite kandidature Maribora s partnerskimi mesti za Evropsko prestolnico kulture 2012, soiniciator Ljubljana 2010 – Svetovna prestolnica knjige (UNESCO) in soiniciator Maribor 2013 – Evropska prestolnica mladih.

V 2009 in 2010 je bil zaposlen na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije kot generalni direktor Direktorata za umetnost.

Leta 2010 je soustanovil Društvo za sodobno umetnost X-OP.

Leta 2011 je sokuriral razstavo Sodobna umetnotnost iz Slovenije v Evropski centralni banki v Frankfurtu, Nemčija.

Leta 2012 je bil komisar predstavitve Slovenije na 13. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah – La Biennale di Venezia, Italija.

Od leta 2014 je predsednik Združenja KODA MODRO.

Leta 2015 je zaposlen na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije v kabinetu ministrice, v letu 2016 ima spet samostojni status umetnika kot producent in intermedijski umetnik in dela v Kibli.

Izdal je dve samostojni kaseti, Te čudovite Margine in Missa, ter bil uvrščen na 2 albuma Ex-Yu elektronika, deluje z raznimi glasbeniki in skupinami, med drugim z Markom Brecljem in Byzantine Cadillac, koncertira doma in v tujini. Pred koncem leta 2016 je izšel CD Cameron Bobro: Bethel, California, kjer Peter Tomaž Dobrila igra na treh skladbah.

Zdravko Duša

Zdravko (Valentin) Duša, rojen 25. novembra 1950 na Čiginju pri Tolminu. Po maturi na tolminski gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral angleški jezik s književnostjo in primerjalno književnost z literarno teorijo. Pri študentskem časopisu Tribuna in Radiu Študent je urejal kulturo. Leta 1975 se je zaposlil kot novinar pri časniku Delo, kasneje prešel v Studio marketing Delo kot pisec besedil. V začetku leta 1987 se je zaposlil kot urednik na Cankarjevi založbi, kjer je delal do upokojitve 2014. Med drugim je urejal zbirko romanov XX. stoletje in zbirko Bela krizantema, v kateri so izhajale obsežne nacionalne pesniške antologije, zasnoval in urejal je zbirko proze za mlade Najst ter zbirki Poezija in Čas misli (izvirna slovenska humanistika), sourejal zbirko Moderni klasiki (prevodno romanopisje). 

Na 30. Slovenskem knjižnem sejmu mu je bila podeljena Schwentnerjeva nagrada za prispevek k slovenskemu založništvu. Ob tem je tudi pisal in prevajal, zlasti dramatiko, pripravil eno prvih antologij slovenske ženske literature v angleščini in antologijo ameriške dramatike 20. stoletja, publicistično pa je obravnaval področje založništva in širšo kulturno problematiko. 

Leta 2012 je bil svetovalec za področje knjige pri Evropski prestolnici kulture Maribor. V njegovi bibliografiji je okrog 70 prevodov, nekaj knjižnih izdaj, filmskih scenarijev in publicistične objave. Približno petnajstletna luknja je povezana z delom v založništvu, kjer je v treh desetletjih poskrbel za okrog 700 izdaj kvalitetnega programa. V letu 2015 se je vrnil k pisanju in prevajanju, letos je bil uprizorjen njegov prevod drame Neila LaButa Razlogi za srečo in objavljen prevod romana Faruka Šehića Knjiga o Uni. 

Zdravko Duša je član Društva slovenskih književnih prevajalcev in slovenskega PEN. V času rezidence se namerava posvetiti prevajalskemu in scenarističnemu projektu.

Cathal Poirtéir

Cathal Poirtéir je zgodovinar, folklorist in človek literature. Na radiu RTÉ Radio 1 in radiu Raidió na Gaeltachta je bil dolgoletni moderator in producent programov v irščini in angleščini, ki so se posvečali dediščini irskega jezika in sodobni literaturi.

Cathal je tudi pisatelj. Preden je postal del stalne ekipe na radiu RTÉ pred tridesetimi leti je za svojo odrsko igro prejel Oireachtas nagrado. Napisal je tudi radijsko priredbo literarnega dela in pisal scenarije za televizijo za mladostnike. Tonnchrith Inntine, ena izmed njegovih pesniških zbirk, je bila skupaj z drugimi njegovimi deli objavljena v pesniških in irskih literarnih revijah.

Cathal je v času dela na RTÉ nadaljeval s pisanjem in literarnim urejanjem in požel velike pohvale za svoje raziskovalno delo The Great Irish Famine (Thomas Davis Lectures). Bil je urednik Gnéithe den Ghorta, Famine Echoes, Glórtha ón Ghorta, Éigse an Aeir in Scéalta san Aer, kot tudi cd-jev Blasket Island Reflections, Traditional Tales of Wonder in The Appeals of the Midnight Court (del dvojnega cd-ja Cúirt an Mheáin Oíche).

Zavoljo svojega raziskovalnega dela na temo lakote je bil povabljen, da predava o folklori lakote na Irskem, v Združenih državah Amerike, v Kanadi, v Franciji in na Nizozemskem.

Cathal je aktiven na področju literature v irskem jeziku kot ustanovitelj in predsednik Združenja pisateljev v irskem jeziku, kot sourednik irskega Imram-a, kot svetovalec za irski jezik pri Books Ireland ter kot neodvisni producent literarnih dogodkov za Festival literature v irskem jeziku Imram. Trenutno piše scenarije za Ros na Rún na televiziji TG4 in radijsko dramo za Raidió na Life.

Cathal je med drugimi prejemnik prve nagrade za komunikacijo Oireachtas na Gaeilge, srebrne in zlate nagrade pri PPI National Media Awards ter Bord na Gaeilge Alumni zlate medalje

University College Dublin. Cathal je na omenjeni univerzi končal diplomski in magistrski študij, rezultati njegovih raziskav pa so bili objavljeni kot Micí Sheáin Néill, Scéalaí agus Scéalta.

 


Beatriz Chivite

Beatriz Chivite Ezkieta se je rodila v mestu Iruñea (Pamplona) v španski avtonomni pokrajini Navarri leta 1991. 

Po diplomi iz kitajske filologije in zgodovine vzhodne umetnosti na Univerzi v Londonu leta 2014 je nadaljevala magistrski študij literature in kulturnih študij na Univerzi v Hong Kongu. Postala je prejemnica nagrade Esther MK Cheung, ki jo podeljuejo za najboljše podiplomske akademske dosežke.

Na področju literarnega ustvarjanja je prejela prestižne nagrade, kot so Blas de Otero(2016), Young Poets' Prize 2016(podeljuje avtonomna pokrajina Navarra), ter nagrade Lauaxeta

Izbor del:

The Smoke in Beijing, Pamiela, 2017.

4 poems, Diversos, Planeta Clandestino, 2017.

Metro (preveden v španščino), Papeles Mínimos, 2015.

Metro, Provincial Government of Araba, 2014.

Beatriz tekoče govori baskovsko, špansko, angleško, italijansko, mandarinsko in francosko.

Pri šestnajstih je s pomočjo štipendije zapustila rojstno Pamplono in maturo opravljala v italijanskem Devinu blizu meje s Slovenijo, le deset kilometrov stran od Trsta.

"S prijatelji sem govorila italijansko in angleško, po telefonu s starši pa špansko, nato pa sem začela v kraju, ki je bil ravno nekako na pol poti med Italijo in Slovenijo. pisati v baskovščini. Morala sem prisluhniti svojemu notranjemu glasu poezije in poskrbeti za to, da bo baskovščina v meni ostala živa ter razplesti svoje baskovske korenine na tujem."  

Beatriz Chivite se je vrnila v kraje, kjer je preživela mladost. Njeno zbirko pesmi so v času rezidence v Mariboru navdihnile izkušnje ljudi, ki živijo ob mejah.


Gregor Lozar

Gregor Lozar je pisatelj. Piše zgodbe in pesmi. Izdal je zbirko kratkih zgodb Spačene in bil soavtor knjige za otroke Zmajeve solze. Zgodba Tranzicijski junak je objavljena v antologiji kratkih zgodba Monte Cristo, kolesa, Kurent. Njegova dela so prevedena v srbiščino in bosanščino. Bil je urednik kulturnih strani pri Katedri, imel oddajo o literaturi na Radiu Marš in pisal spremne besede za založbo Litera. Je član Slam zverin - mariborske slamerske ekipe in organizira Mariborske Rime,mesečno branje poezije. Pet let je delal prodajal knjige v antikvarjatu.

Tomislav Vrečar

Tomislav Vrečar je rojen leta 1976 v Postojni. Odrašča v Novi Gorici. V Gorici (Italija) je obiskuje klasični licej Primož Trubar. Leta 1994 pusti šolanje in se preseli v Ljubljano. V Gorici prvič objavi svoje pesmi v lokalni reviji Via Libera. Objavlja tako v slovenskem jeziku, kot tudi italijanskem jeziku.V Ljubljani opravlja različna dela: natakar, prodajalec kuharskih knjig na telefonski liniji, dj … Leta 1996 prične delovati znotraj kulturno umetniškega društva France Prešeren, kot nosilec projekta Klubski večeri, kjer organizira klubske večere ustvarjalcev različnih umetniških praks. Kasneje projekt preimenuje v Abstractworkshop, prične z lastnimi multimedijskimi dogodki, kjer prepleta poezijo z drugimi umetniški panogami (glasba, video, ples …). Sodeluje z mnogimi slovenskimi umetniki. Med vidnejšimi je multimedijski recital Ko se mi vse ponuja, se meni skuja, kjer sodeluje z ritem sekcijo skupine 2227, ter fotografom Damjanom Kocjančičem. Leta 2000 ga Tomaž Šalamun povabi na skupno branje v Kudu Franceta Prešerna, kar avtorja postavi na zemljevid pesnikov mlajše generacije v Ljubljani. Za založbo KUD France Prešeren izda tri pesniške zbirke: Punk še ni hin(1997), Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski(1998), Ko se mi vse ponuja, se meni skuja(2003). Sodeluje tudi na zgoščenki poezije in glasbe Košček hrupa in ščepec soli(Kud France Prešeren), na zgoščenki sodeluje kot galsbenik in kot pesnik. Sodeluje pa tudi na zgoščenki Rokerji pojejo pesnike(Frontrock) in sicer kot pesnik. Leta 2004 ga Svetlana Makarovič povabi s seboj na Škrabčevo domačijo, kjer uveljavljeni avtorji predstavljajo pesnike mlajše generacije, večer je zelo dobro sprejet in obiskan. Pri založbi šerpa izda leta 2004 pesniško zbirko Naj me koklja brcne, potem bom pa še jaz njo. Izbran za viteza poezija 2005 (Viteški turnir Maribor). Veliko gostuje v Italiji saj piše tudi v italijanščini, ter prevaja italijanske pesnike mlajše generacije, predvsem iz Furlanije. Večji prevajalski projekt izvede skupaj z Miklavžem Komeljem, skupaj se lotita prevajanja poezije, ter Manifesta o novem gledališčuPier Paola Pasolinija V zadnjem času je avtor pričel spoznavati madžarsko pesništvo, predvsem avtorja Atillo Jozefa, saj je s prevajalcem Zsoltom Luckasom prevajal Spisek svobodnih zamisli, Atille Jozefa (knjiga je še v nastajnu). Leta 2008 je nominiran (6 nominirancev) na natečaju za najboljšo kratko zgodbo, ki ga razspisujeta DSP in revija Sodobnost. Za pesniško zbirko Ime mi je Veronika(Pivec, 2011), je bil nominiran za Veronikino nagrado. Od leta 2013 pa do leta 2017 je bil predsednik Kuda Franceta Prešerna. Leta 2016 je izdal svoj prvi roman z naslovom 2nd hand emotions (Center za Sovensko kulturo), za isto založbo pripravlja v letošnjem letu (2017) izdajo svojega drugega romana z naslovom Strupena Nevesta. Sodeluje tudi s slovenskimi glasbeniki kot tekstopisec, eno vidnejših sodelovanj je bilo v letošnjem letu (2017), ko je sodeloval z Neisho na njenem zadnjem albumu Vrhovi(Nika, 2017) Živi in dela razpet med Novo Gorico, Ljubljano ter Mariborom. 

Pesniške zbirke: 

1. Punk še ni hin(Kud France Prešeren, 1997),

2. Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski(Kud France Prešeren,1998),

3. Ko se mi vse ponuja, se meni skuja(Kud France Prešeren, 2003),

4. Naj me koklja brcne potem bom pa še jaz njo(Lud Šerpa, 2004).

5. Kurc pesmi,(Lud Literatura, 2009)

6. Ime mi je Veronika (Pivec, 2011)

7. Črna ovca/dvojezična  (zagreb, Bratstvo duša, 2014) 

Proza:

1. 2nd hand emotions/roman (Center za Slovensko literaturo, 2016) 

Prevodi tujih avtorjev

Pier Paolo Psolini, Svinjak (skupaj z Miklavžem Komeljem), Šerpa, 2006

Pier Paolo Pasolini, Realnost (skupaj z Miklavžem Komeljem), Šerpa, 2007

Literarni festivali 

Tujina: 

Festival Internacional de poesia Moncayo, 2007 (Španija)

Revija malih književnosti, 2006 (Zagreb, Hrvaška)

Notturni di versi, 2006 (Portogruaro, Italija)

Residenze estive, 2006 (Devin, Italija)

Ratkovičeve večeri, 2004 (Bjelo Polje, Črna Gora)

Residenze estive, 2000 (Devin, Italija) 

Doma:

Dnevi poezije in vina, 2005 (Medana)

Festival Pranger, 2004 (Šmarje pri Jelšah)

Živa književnost, 2003 (Ljubljana)

Trnovski terceti, 1999 (Ljubljana) 

Antologije

Tujina:

Antologija mlade slovenske poezije (1990-2003): Vračamo se uvečer, 2006 (Hrvaška)

Antologija mlade slovenske poezije, 2007 (Madžarska)

Doma:

Antologija mlade slovenske poezije (1990-2003): Mi se vrnemo zvečer, Beletrina, 2006

Antologija slovenske erotične poezije: V tebi se razraščam, Mladinska knjiga, 2007

Revijalne objave v tujini

Literarna revija Pagine, 2006 (Italija)

Literarna revija Pobocza, 2006 (Poljska)

Literarna revija Zarez, 2006 (Hrvaška)

Literarna revija Polja, 2005 (Srbija)

Literarna revija Tartalom, 2005 (Madžarska)

Literarna online revija Litera, 2005 (Madžarska)

Literarna revija Treči Trg, 2003 (Srbija)

Literarna online revija Slope, 2002 (USA)

Literarna revija Via libera, 1997


Hein Jaap Hilarides

Hein Jaap Hilarides je pisatelj in glasbenik. Piše prozo in poezijo v frizijščini, v narečju Bildts ter v nizozemščini. Pred kratkim je izšel njegov roman The Trekker fan Troje (Trojanski traktor). Leta 2014 je objavil Stimd Silk, zbirko poezije v narečju Bildts, pospremljeno s krajinami slikarja Hendrika Elingsa. Več njegovih del je dostopnih na: www.heinjaaphilarides.nl

Čas rezidence v Mariboru je Hein Jaap Hilarides posvetil nastanku novega dela, v katerem je eden izmed osrednjih likov babica protagonista Frisa Wassenarja. V tridesetih letih prelšnjega stoletja se je iz Maribora preselila v Frizijo, kjer se je poročila s Frisovim dedkom. Kako je pripadnica nemško govoreče skupnosti preživela svojo mladost v Mariboru? Kaj je pomenilo biti materni govorec nemščine v Friziji tik pred in med drugo svetovno vojno? Da bi lik babice predstavil na kar najbolj realističen način je Hein Jaap Hilarides raziskoval Maribor ter njegovo zgodovino v obdobju prve polovice dvajsetega stoletja.


Vladimir Kopicl

Vladimir Kopicl (1949–) je diplomiral je na Oddelku za splošno in jugoslovansko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu. Je pesnik, esejist, gledališki kritik in prevajalec iz angleškega jezika, ki se od leta 1970 ukvarja tudi s konceptualno umetnostjo, gledališkim performansom in filmom. Zaposlen je bil kot namestnik župana v mestu Novi Sad (2008–2011) in kot direktor Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine (2011–2012) ter direktor Zavoda za kulturo Vojvodine (2013–2016), ter bil član novosadskega mestnega sveta, odgovoren za kulturo.

V obdobju med 1971 in 1976 se je aktivno udejstvoval na področjih konceptualne umetnosti, performansa, novih medijev ter razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim na 7. pariškem bienalu (1971) ter razatviščih v Edinburghu, Dortmundu, Rimu, Varšavi, Beogradu, na Dunaju itd. Njegova konceptualna umetniška dela in performansi so zajeti v več antologijah in izborih, npr. Klaus Groh, Aktuelle Kunst in Osteuropa, DuMont Aktuel, Cologne, Germany itd.

Od leta 1970 naprej so izhajale njegove poezije, kritike, eseji in prevodi iz angleškega jezika.

Za svoje delo je bil večrat nagrajen, nedavno je za svoj pesniški opus prejel Disovo nagrado (2008) ter nagrado Desanke Maksimović (2012) za prispevek k srbski poeziji, za svoj celotni opus pa nagrado Ramonda Serbica (2017).

Je urednik več literarnih publikacij in revij: Letopis Matice Srpske (ustanovljen 1816), najprestižnejša in najstarejša srbska periodična publikacija (urednik od 1981 do 1994); večjezična literarna revija Rays/Luci/Les Rayons/Los Rayos/Strahlen, ki jo izdaja Združenje avtorjev Vojvodine (urednik od 1986 do 1989); revija za teorijo, radikalizme in umetnost TRANSkatalog (glavni urednik od 1995).

Od leta 1981 deluje na področju filmske in gledališke kritike. Je član Mednarodnega združenja filmskih kritikov (FIPRESCI), Mednarodne zveze gledaliških kritikov (AICT) in Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI). Bil je član žirij ali selektor številnih jugoslovanskih and mednarodnih gledaliških festivalov.

Sodeloval je na več mednarodnih gledaliških, literarnih in periodičnih simpozijih, seminarjih in konferencah po Evropi, nedavno na 80. mednarodnem kongresu PEN v Bishkeku v Kirgizstanu (2014) in na 48. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu leta 2016.

Na povabilo ministrov za kulturo oziroma društev pisateljev se je odzval s študijskimi obiski na Norveško (1985), v Egipt (1986) itn.

Od leta 2001 je deloval kot izvršni direktor mednarodne pisateljske kolonije v Čortanovcih v Srbiji.

Je član odbora srbskega centra PEN, član in nekdanji predsednik Srbskega literarnega društva, član Združenja avtorjev Vojvodine itd.    

Živi in dela v Novem Sadu, drugem največjem srbskem mestu in prestolnici avtonomne pokrajine Vojvodine, severnega dela Srbije, ki je  narodnostno izjemno pisan in ima bogato kulturno tradicijo.

Rody Gorman

Rody Gorman se je rodil leta 1960 v Dublinu. Poučuje ustvarjalno pisanje na Univerzi v Invernessu na Škotske (University of the Highlands and Islands). Bil je rezident na Univerzi v Corku na Irskem, na Univerzi Manitoba v Winnipegu, Kanada, PROGR Centru za kulturno ustvarjalnost v Bernu ter na Univerzi na Škotskem v Sabhal Mòr Ostaig, kjer tudi živi. 

Ureja letno antologijo An Guth in vsebine v irski gelščini za literarne revije New Writing Scotland in Northwords Now. Delal je kot urednik in mentor za Scottish Book Trust in prevajal dela a torjev kot so Cavafy, Yeats, Neruda, Milosz, Rósewicz, Popa, Holub, Aspenstrom, Snyder in drugi. 

Objavil je zbirke poezije v angleščini, irščini in škotski gelščini, nazadnje Trìtheamhan (2017). Trenutno dela na sekvencah, ki se nanašajo na folklorni lik Mad Sweeney, mesto Dublin in otok Skye, kjer živi.

Objavljene zbirke

Fax and Other Poems, Polygon 1996, ISBN 0 7486 6216 2

Cùis-Ghaoil, Diehard 1999, 0 946230 560

Bealach Garbh, Coiscéim1999

On the Underground, Polygon 2000, 0 7486 6274 X

Naomhóga na Laoi, Coiscéim 2003

Tóithín ag Tláithínteacht, Lapwing 2004, 1 898472 82 3

An Duilleog agus An Crotal, Coiscéim 2004

Flora from Lusitania, Lapwing 2005, 1 905425 30 9

Zonda  Khamsin Sharaav Camanchaca?, Leabhraichean Beaga 2006, 0 946427 402

Chernilo, Coiscéim 2006

Eadar Fiaradh is Balbh na h-Oidhche, Diehard 2007, ISSN 1460 681X (W3)

Céilí san Oíche, Coiscéim 2009

Beartan Briste/burstbroken judgementshroudloomdeeds, Cape Breton University Press 2011, 078-1-897009-61-1

Ceangailte, Coiscéim 2011

Trìtheamhan, Diehard 2017, 978-1-911357-58-2


Helena Fošnjar

Helena Fošnjar (r. 1979, Maribor) je po izobrazbi profesorica angleščine z diplomo iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Že več let se ukvarja s prevajalstvom, prevaja besedila iz področja humanistike, zlasti sodobne umetnosti (sodelovanje s kulturno-izobraževalnim društvom KIBLA, Subkulturnim azilom iz Maribora, Društvom za sodobno umetnost X-OP, Umetnostno galerijo Maribor, festivalom Art Stays itd.), pa tudi izobraževanja in pedagogike (za društvo Ozara iz Maribora, Pedagoško fakulteto in FNM Maribor) in drugih.

Poleg angleščine aktivno govori še italijanski in hrvaški jezik, pasivno pa nemškega.

Kristina Kočan

Kristina Kočan (1981). Pesnica in prevajalka. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je leta 2016 doktorirala iz sodobne ameriške poezije. Je avtorica treh pesniških zbirk. Leta 2008 je pri založbi Litera objavila pesniško zbirko Šara, ki je bila nominirana za najboljši prvenec leta. Leta 2014 je izšla njena druga pesniška zbirka Kolesainmurvepri Zavodu Itadakimasu. Leta 2018 pa še tretja z naslovom šivjepri založbi Litera. Njena poezija je bila prevedena v angleški, madžarski, češki, hrvaški, bosanski in srbski jezik.

Leta 2009 je izšel njen prevod izbranih pesmi Audre Lorde z naslovom Postaje (ŠKUC).Leta 2006 so-prevedla antologijo afriško ameriške poezije z naslovom Govoreči Boben (Separatio). Poezijo, prevode in članke objavlja v literarnih revijah doma in na tujem. 

Zadnje tri leta intenzivno prepleta svoje pisanje z glasbo, piše besedila za slovensko zasedbo Brest in se posveča avtorskemu pesniško glasbenemu projektu, pri katerem s slovenskim bobnarjem Denisom Jančičem združujeta poezijo in glasbo na bobnih. Občasno uredi kakšno publikacijo in vodi pesniške delavnice.

Trenutno pripravlja prvenec kratkih zgodb, ki bo izšel leta 2019. Živi v Mariboru.


Marija Jovčevska

Marija Jovčevska je začela pisati zelo mlada in je že otroštva sodelovala na številnih literaturnih branjih, ki jih organizirajo osnovne in srednje šole, pa tudi na literarnih festivalih po vsej državi. Piše poezijo in kratke zgodbe, ki odražajo njeno osebno rahločutnost. 

V svoji karieri je sodelovala na več tekmovanjih in osvojila številne nagrade. Nekatere pomembnejše so:

- Druga nagrada na tekmovanju za literaturo “11. oktober” (nacionalna nagrada) v letu 2014 in 3. mesto na istem natečaju v letu 2012.

- Prva nagrada na tekmovanju za literaturo o onesnaženosti zraka v letu 2014.

/ Kronike puščavkega semena / je njena prva knjiga. Primerja poezijo in kratke zgodbe, izdane aprila 2015.

Proza in poezija Jovčevska se osredotočata na ironijo, družbo, humor in satiro. Marija, stara samo 20 let, je ena najbolj obetavnih in ambicioznih pisateljic v Makedoniji.

V Mariboru bo preživela dva meseca, od začetka avgusta do konca septembra.


Bojana Križanec

Bojana Križanec (Celje, 1973) je diplomirala iz kiparstva na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani / Akademija za umetnost Univerze Nova Gorica. Predstavljala se je samostojno v Galeriji ArtKIT – KIBLA in Galeriji Media Nox v Mariboru, v Galeriji sodobne umetnosti in Galeriji erotike Račka v Celju, kakor tudi v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu, in na številnih skupinskih razstavah, kot so Galerija Vžigalica Ljubljana, KIBLA-PORTAL Maribor, Galerija Velenje, Umetnostna galerija Maribor, Kunsthaus Klagenfurt, Bornholm Museum Danska, Today Art Museum Peking, Royal Hibernian Academy Dublin i drugim.

Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, nagrado za najboljšo mlado avtorico na Majskem salonu Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Lendavi, nagrado Primavera za najboljšo mlado avtorico Društva likovnih umetnikov Maribor, nagrado za najizvirnejše delo na Extemporu keramike v Piranu, nagrado za Erotično pokušino – performans in razstava – v Gradskom muzeju Umag in druge.